Ko se lotimo prenove hiše, je seznam običajno precej dolg. Nova okna, fasada, izolacija strehe, ogrevalni sistem, morda nova tla in kopalnica.
Razmišljamo o tem, kako zmanjšati porabo energije in izboljšati udobje, prezračevanje pa pogosto pride na vrsto šele takrat, ko je večina del že zaključena.
Včasih šele po menjavi oken opazimo, da se zjutraj na steklu nabira kondenz. V kopalnici vlaga ostaja dlje kot prej, v spalnici je zjutraj zrak težak, v katerem od hladnejših kotov pa se začne pojavljati plesen.
Težava je nekoliko paradoksalna: hišo smo prenovili, da bi bila energetsko učinkovitejša, hkrati pa smo zmanjšali naravno izmenjavo zraka, ki je prej, čeprav nenadzorovano, potekala skozi različne netesnosti objekta.
Zato bi morali pri načrtovanju energetske prenove poleg vprašanja, kako bomo toploto zadržali v hiši, razmišljati tudi o tem, kako bomo vanjo dovajali svež zrak.
Zakaj se po prenovi razmere v hiši spremenijo?
Pri starejših objektih je bilo netesnosti precej več. Stara okna niso tesnila tako dobro kot današnja, zrak je prehajal skozi špranje pri vratih, oknih in drugih delih konstrukcije.
Zaradi tega smo izgubljali toploto, vendar je hkrati ves čas prihajalo do določene izmenjave notranjega in zunanjega zraka.
Z energetsko prenovo želimo prav te izgube zmanjšati. Zamenjamo okna, dodatno izoliramo fasado in streho ter zapremo mesta, skozi katera nam je prej uhajala toplota.
To je z vidika energetske učinkovitosti dobrodošlo. Toda bolj ko objekt zatesnimo, pomembnejše postane načrtovano prezračevanje prostorov.
Vlago namreč v domu ustvarjamo ves čas. Nastaja med kuhanjem, tuširanjem in sušenjem perila, oddajamo pa jo tudi z dihanjem. Če je ne odvajamo dovolj učinkovito, začne relativna vlažnost zraka naraščati.
Prvi znak je pogosto rosenje oken. Večja težava nastane, kadar se vlaga kondenzira na hladnejših površinah, na zunanjih stenah, v vogalih ali za večjimi kosi pohištva.
Kombinacija povišane vlage in hladne površine lahko sčasoma ustvari primerne pogoje za razvoj plesni.
Ali ni dovolj, da preprosto odpremo okna?
Seveda je. Če prezračujemo pravilno in dovolj pogosto, je odpiranje oken učinkovit način izmenjave zraka. Namesto več ur priprtega okna je smiselnejše kratkotrajno intenzivno prezračevanje.
Za nekaj minut odpremo več oken in omogočimo hitro izmenjavo zraka, ne da bi pri tem pretirano ohladili stene in druge površine.
Težava je predvsem v tem, da moramo za takšno prezračevanje hiše skrbeti sami. Zjutraj prezračimo spalnico, po tuširanju kopalnico, med kuhanjem kuhinjo in čez dan bivalne prostore.
Pozimi se odpiranju oken zaradi mraza pogosto izogibamo, ko nas ni doma, pa seveda ne moremo prezračevati.
Prav zaradi tega pri temeljitejših prenovah vse pogosteje razmišljamo o mehanskem prezračevanju, ki omogoča nadzorovano izmenjavo zraka brez naše stalne pozornosti.
Kaj pomeni prezračevanje z rekuperacijo?
Pri sodobnih prezračevalnih sistemih pogosto srečamo izraz rekuperacija oziroma vračanje toplote. Princip je precej preprost. Sistem iz prostorov odvaja izrabljen zrak in dovaja svež zunanji zrak.
Preden topel notranji zrak zapusti objekt, se del njegove toplote prek toplotnega izmenjevalnika prenese na hladnejši svež zrak, ki prihaja od zunaj.
Na ta način lahko redno prezračujemo, ne da bi pri tem izgubili toliko toplote kot pri odpiranju oken. Sistem lahko deluje neprekinjeno oziroma glede na nastavljene potrebe, zato nam ni treba ves čas razmišljati, kdaj smo nazadnje prezračili posamezen prostor.
Dovodni zrak lahko pred vstopom v prostor prehaja tudi skozi filtre, ki zadržijo del prašnih in drugih delcev. Da sistem pravilno deluje, pa je treba filtre redno čistiti oziroma menjati.
Centralno ali lokalno prezračevanje?
Pri prenovi imamo na voljo različne možnosti, izbira pa je predvsem odvisna od objekta in obsega del.
Centralni prezračevalni sistem z eno napravo in mrežo kanalov prezračuje več prostorov oziroma celoten objekt.
Takšno rešitev najlažje vključimo pri novogradnji ali obsežnejši prenovi, ko lahko potrebne kanale pravočasno umestimo v strope, stene oziroma druge dele objekta.
Če je večina prostorov že dokončanih, je lahko zanimiva alternativa lokalno prezračevanje. Posamezne prezračevalne enote namestimo neposredno v zunanje stene izbranih prostorov, zato ne potrebujemo razvejane mreže kanalov po celotni hiši.
Zakaj moramo o prezračevanju razmišljati dovolj zgodaj?
Največ težav si lahko prihranimo, če vprašanje prezračevanja odpremo že med načrtovanjem prenove.
Če vemo, da bomo spuščali strope, prestavljali predelne stene, obnavljali fasado ali menjavali električne napeljave, lahko potrebne kanale, preboje in električne priključke vključimo v druga gradbena dela.
Če o prezračevalnem sistemu začnemo razmišljati šele po zaključeni prenovi, ga je še vedno mogoče vgraditi, vendar so lahko možnosti bolj omejene.
Prav tako si verjetno ne želimo nekaj mesecev po pleskanju ponovno odpirati sten ali vrtati skozi pravkar obnovljeno fasado.
Zato prezračevanja ne bi smeli obravnavati samo kot rešitev, po kateri posežemo, ko se že pojavita vlaga in plesen. Smiselno ga je vključiti v razmišljanje o celotni energetski prenovi objekta.
Ne gre samo za preprečevanje plesni
Plesen je eden najbolj očitnih razlogov, zaradi katerih začnemo razmišljati o prezračevanju, vendar kakovost notranjega zraka ni povezana samo z vlago.
V prostorih se čez dan povečujejo koncentracije ogljikovega dioksida, nastajajo vonjave, vlaga in različna onesnaževala. Razliko pogosto najbolj občutimo zjutraj v spalnici, kjer smo več ur preživeli ob zaprtih vratih in oknih.
Z redno izmenjavo zraka želimo zato predvsem odvajati izrabljen in vlažen zrak ter ga nadomeščati s svežim.
In prav zato dobra energetska prenova ni samo vprašanje nove fasade, boljših oken in učinkovitejšega ogrevanja. Ko izboljšujemo zrakotesnost hiše, moramo razmisliti tudi o tem, kako jo bomo po prenovi prezračevali.
Načrtujemo lahko redno prezračevanje z odpiranjem oken ali se odločimo za ustrezen prezračevalni sistem. Pomembno je predvsem, da na svež zrak ne pomislimo šele takrat, ko se na novih oknih začne nabirati kondenz ali se v kotu prvič pojavi plesen.
O prezračevanju je najlažje razmišljati takrat, ko prenovo še načrtujemo in ne takrat, ko je že zaključena.