Marsikateri dedič se vpraša, ali mu pripada nujni delež. Da bi razumeli, kdaj je nujni delež pravica dediča, je treba najprej razumeti definicijo nujnega deleža. Nujni delež je opredeljen v Zakonu o dedovanju in gre za pravico določenih dedičev do svojega dednega deleža.
Kako je definiran nujni delež?
Ko govorimo o nujnem deležu, govorimo o pravici do deleža zapuščine, ki jo ima dedič, kljub temu da ga je zapustnik izključil iz oporoke. Zapustnik lahko v oporoki zapiše, da svoje premoženje zapušča drugim osebam in iz oporoke izključi svojega nujnega dediča. V tem primeru lahko nujni dedič zahteva svoj delež, ki bi mu pripadal v primeru zakonskega dedovanja.
Kdo so nujni dediči?
Zakon o dedovanju določa, da so nujni dediči otroci ali posvojenci zapustnika, vnuki zapustnika, zapustnikovi starši ter zakonec oziroma zunajzakonski partner. Nujni dediči so lahko tudi babice in dedki, vendar le pod določenimi pogoji. Eden izmed pogojev je, da dedki ali babice niso več zmožni za delo ali nimajo sredstev za dostojno življenje. Vsak nujni dedič je na podlagi zakona upravičen do svojega dednega deleža.
Koliko znaša nujni delež?
Nujni delež skladno z Zakonom o dedovanju znaša polovico zakonskega deleža, če je nujni dedič otrok ali posvojenec zapustnika. Enak delež se dodeli tudi, če je nujni dedič vnuk zapustnika ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner. Tretjino zakonskega deleža pa nujni delež znaša v primeru, ko je nujni dedič dedek, babica, starš, brat ali sestra zapustnika.
Kako sodišče izračuna vrednost nujnega deleža?
Nujni delež se izračuna glede na vrednost celotne zapuščine. Najprej mora sodišče ugotoviti, kaj vse sodi v celotno zapuščinsko maso. Sodišče mora popisati celotno premoženje zapustnika in ga vključiti v dedno maso, ki jo nato podedujejo dediči. V zapuščino sodi premoženje, ki ga je zapustnik vključil v oporoko, od dedne mase pa se odštejejo dolgovi in terjatve. Prištejejo se darila in dediščina, ki jih je zapustnik prejel v času življenja. Če je zapustnik ob smrti zapustil osebne predmete manjše vrednosti, ti pripadajo njegovemu zakoncu oziroma otrokom, če so živeli v skupnem gospodinjstvu. V premoženjsko maso sodijo predvsem nepremičnine in premičnine večje vrednosti.
Kaj se lahko izključi iz dedne mase?
Iz dedne mase se, kot že omenjeno, odštejejo dolgovi in terjatve zapustnika. Poleg tega lahko dediči zahtevajo svoj delež, če so s svojimi prispevki povečali premoženje zapustnika. Ta del se nato odšteje od dedne mase in ga dediči ne morejo podedovati.
Ali je možno, da premoženje ni zadostno za poplačilo nujnih dedičev?
Nujni dedič ima pravico zahtevati zmanjšanje dednih deležev ostalih dedičev. To pride v poštev, če vrednost premoženja ni dovolj visoka za poplačilo nujnih dedičev. Sodišče lahko odredi zmanjšanje deležev dedičev, ki so določeni v oporoki. Dediči pa lahko zahtevajo tudi povečanje dedne mase z vračilom daril, ki jih je zapustnik podaril brez utemeljenega razloga. V tem primeru se darila vračajo in vračunajo v dedno maso za poplačilo dedičev.
Dediči imajo tri leta časa, da zahtevajo zmanjšanje dednih deležev ostalih dedičev. Po preteku treh let ta pravica zastara. Oporočnim dedičem se deleži zmanjšujejo enakomerno, razen če zapustnik v oporoki ni določil drugače. Če dediči zahtevajo vračilo daril, se ta vračajo v obratnem vrstnem redu, torej najprej tista, ki so bila podarjena najpozneje.
V katerih primerih je nujni dedič upravičen do svojega nujnega deleža?
Nujni dedič lahko zahteva svoj delež, če ga je zapustnik brez utemeljenega razloga izključil iz oporoke, seveda pod pogojem, da je upravičen do nujnega deleža. Pomembna je sorodstvena povezava, saj ni vsak dedič nujni dedič. V nujni delež pa se vštevajo tudi darila, ki jih je zapustnik podaril nujnemu dediču.
V praksi to pomeni, da nujnega deleža ne more zahtevati dedič, ki mu je zapustnik za časa življenja že podaril nepremičnino, katere vrednost presega nujni delež. Darila se ne upoštevajo le, če zapustnik to izrecno navede v oporoki. V dedne deleže se prištevajo tudi terjatve in dolgovi dedičev do zapustnika.
V katerih primerih lahko zapustnik nujnega dediča razdedini?
Zapustnik lahko nujnega dediča razdedini, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni razlogi. Ti razlogi morajo biti v oporoki jasno navedeni in podprti z dokazi. Razdedinjenje je mogoče, če je dedič huje kršil svoje dolžnosti do zapustnika ali mu škodoval s svojimi dejanji ali besedami. Med razloge sodijo tudi storitev kaznivih dejanj ali vdanost brezdelju in nepoštenemu življenju. Razlog mora obstajati že v trenutku, ko zapustnik piše oporoko, sicer razdedinjenje ni veljavno. V tem primeru nujni dedič izgubi vse pravice, ki izhajajo iz nujnega deleža.
Ali je mogoče nujni delež tudi odvzeti?
Nujni delež se lahko odvzame, če je nujni dedič zelo zadolžen ali je jasno, da bo svoj delež hitro zapravil. V takem primeru delež podedujejo njegovi otroci ali posvojenci. Zakon varuje tako pravice nujnih dedičev kot tudi premoženje zapustnika. Nujni delež je pravica, vendar si ga mora dedič tudi zaslužiti.
V katerih primerih se je smiselno obrniti na odvetnika?
Nujni dediči se lahko na odvetnika za dedno pravo obrnejo kadarkoli v postopku dedovanja. Čeprav je rok za uveljavljanje pravice do nujnega deleža dolg, je priporočljivo, da se dedič na sklep o dedovanju odzove čim prej. Če obstajajo razlogi za uveljavljanje te pravice, je smiselna tudi pomoč odvetnika. Odvetnik bo dediču jasno predstavil njegove pravice in dolžnosti ter realno ocenil možnosti za uspeh in višino nujnega deleža.
Ostali članki za pravo
Zakaj je pomembno izbrati ustreznega in izkušenega odvetnika za dedovanje
Pogodba o dosmrtnem preživljanju, zakon o dedovanju in pomen oporoke pri urejanju zapuščinskih razmerij