V sodobni družbi se ljudje vedno bolj zavedajo pomena urejenih premožensko-pravnih razmerij, tako v življenju kot po smrti. Ena izmed ključnih pravnih oblik, ki omogoča varno in urejeno premožensko razmerje med dvema strankama, je pogodba o dosmrtnem preživljanju. Poleg tega sta zakon o dedovanju in oporoka ključna instrumenta pri urejanju zapuščinskih vprašanj, čeprav se v določenih primerih pojavljajo tudi izzivi, povezani z razvezo zakonske zveze, ki lahko vplivajo na dedovanje in zapuščinska razmerja.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju – kaj to pomeni?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pravni institut, ki omogoča, da ena oseba (preživljalec) do konca svojega življenja preživlja drugo osebo (preživetega), ta pa mu v zameno zapusti svoje premoženje. Pomembno je poudariti, da se lastništvo premoženja na preživljalca prenese že v življenju preživetega, vendar ima preživetek pravico do uporabe premoženja do smrti.
Ta pogodba je pogosto alternativa oporoki ali klasičnemu dedovanju, saj se na ta način zagotavlja socialna varnost starejših oseb, hkrati pa preprečijo morebitni spori med dediči.
Zakon o dedovanju in njegova vloga
V Sloveniji je zakon o dedovanju temeljni pravni akt, ki ureja vprašanja dedovanja. Ta določa, kdo so zakoniti dediči, kakšne so njihove pravice in kakšni so možni načini dedovanja. Dediči so razdeljeni v tri dedne rede:
- Prvi dedni red: sem sodijo pokojnikovi otroci in zakonec,
- Drugi dedni red: sem spadajo starši pokojnika in njihovi potomci,
- Tretji dedni red: sem sodijo stari starši in njihovi potomci.
Pomemben vidik zakona je tudi določanje nujnega deleža, ki določa, da določene osebe (npr. otroci in zakonec) ne morejo biti popolnoma izključene iz dedovanja, čeprav bi pokojnik želel premoženje zapustiti komu drugemu.
Oporoka – pomembnost lastne volje pri razdelitvi premoženja
Oporoka je pravni akt, s katerim posameznik izrazi svojo voljo o tem, kako naj bo njegovo premoženje razdeljeno po smrti. Oporoka ima prednost pred zakonitim dedovanjem, če je sestavljena skladno z zakonom.
Obstajajo različni tipi oporok, med katerimi so najpogostejše:
- lastnoročna oporoka – napisana in podpisana z roko,
- notarska oporoka – sestavljena pred notarjem,
- ustna oporoka – veljavna le v izjemnih okoliščinah.
Oporoka omogoča posamezniku, da določi dedni delež posameznim osebam, četudi niso zakoniti dediči, ter prepreči morebitne spore med sorodniki. Pomembno je tudi, da se posameznik pri sestavi oporoke posvetuje s pravnim strokovnjakom, saj nepravilno sestavljena oporoka lahko vodi do njene neveljavnosti.
Razveza zakonske zveze in njen vpliv na dedovanje
Razveza zakonske zveze lahko pomembno vpliva na dedne pravice. Po razvezi zakonec izgubi pravico do zakonitega dedovanja po bivšem partnerju, razen če mu ta s posebnim dogovorom ali oporoko ne podeli določenega premoženja.
Pogosto se pri razvezi pojavi vprašanje skupnega premoženja, ki je bilo pridobljeno med trajanjem zakonske zveze. Če premoženje ni razdeljeno že ob razvezi, lahko pride do zapletov ob smrti enega od bivših zakoncev, saj lahko dediči zahtevajo svoj del.
Zapuščina in postopek dedovanja
Ko oseba umre, se prične postopek dedovanja, pri katerem se razdeli zapuščina pokojnika. Ta vključuje vso premično in nepremično premoženje ter morebitne dolgove pokojnika.
Postopek dedovanja se vodi pri sodišču, ki ugotavlja ali obstaja oporoka in kdo so zakoniti dediči. Dediči lahko zapuščino sprejmejo ali se ji odpovedo, če je ta obremenjena z dolgovi.
V nekaterih primerih lahko pride do sporov med dediči, ki jih je mogoče rešiti s sodnim postopkom ali z mediacijo. Pomembno je, da dediči poznajo svoje pravice in dolžnosti ter da se pri urejanju dedovanja posvetujejo s strokovnjakom za dedno pravo.
Zaključek
Pravna ureditev premožensko-pravnih razmerij je ključna za preprečevanje sporov in zagotavljanje socialne varnosti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja možnost za varnost v starosti, zakon o dedovanju določa pravila glede dedovanja, oporoka pa omogoča izraženje lastne volje pri razdelitvi premoženja. Hkrati razveza zakonske zveze pomembno vpliva na dedovanje, medtem ko se v okviru zapuščinskega postopka določi končna razdelitev premoženja. Zato je pomembno, da posamezniki pravočasno poskrbijo za ureditev teh vprašanj in s tem preprečijo morebitne spore v prihodnosti.