Ko podjetje izbira novega poslovnega partnerja, vprašanje ni več samo, ali je podjetje registrirano in koliko prihodkov ustvarja. Pomembno je predvsem, kako zanesljivo posluje, kakšno je njegovo finančno stanje in ali se njegova poslovna sposobnost spreminja.
Prav zato postajajo bonitetne informacije pomemben del preverjanja poslovnih partnerjev. Na slovenskem trgu je na voljo več različnih virov in komercialnih rešitev, vendar se med seboj precej razlikujejo po obsegu podatkov, ažurnosti, načinu prikaza informacij, možnostih spremljanja podjetij in uporabniški izkušnji.
Kaj je bonitetna ocena podjetja?
Bonitetna ocena podjetja je ocena njegove finančne in poslovne zanesljivosti, ki pomaga oceniti tveganje pri poslovanju z njim. Pri njeni interpretaciji se lahko upoštevajo finančni rezultati, plačilna sposobnost, zadolženost, likvidnost, poslovna zgodovina in drugi razpoložljivi podatki.
Za podrobnejšo razlago lahko preverite, kaj je bonitetna ocena podjetja in kako se uporablja pri poslovnih odločitvah.
Za podjetje, ki izbira poslovnega partnerja, zato ni dovolj vprašanje, ali ima partner stabilne prihodke. Pomembno je tudi, ali svoje obveznosti poravna pravočasno, ali ima blokirane račune, ali se njegovo finančno stanje slabša in ali obstajajo drugi znaki povečanega poslovnega tveganja.
Katera orodja za preverjanje bonitet so na voljo v Sloveniji?
Slovenski trg lahko poenostavljeno razdelimo na več skupin virov:
| Vrsta vira | Kaj lahko preverimo | Prednost | Omejitev |
| Javni registri | osnovne podatke, finančne izkaze in druge javne informacije | dostopnost | podatki so razpršeni med različnimi viri |
| Bonitetna poročila | bonitetno oceno, finančne kazalnike in oceno tveganja | strukturiran vpogled | obseg informacij je odvisen od ponudnika |
| Bonitetne aplikacije | podatke o več podjetjih, ocene, poročila in dodatne funkcionalnosti | hitrejše preverjanje | praviloma zahtevajo naročnino |
| Monitoring podjetij | spremembe bonitetne ocene, blokade, insolvenčne postopke in druge dogodke | omogoča sprotno spremljanje | uporabnost je odvisna od kakovosti obvestil |
| API oziroma integracije | vključevanje poslovnih podatkov neposredno v interne sisteme | avtomatizacija | namenjeno predvsem podjetjem z večjim obsegom preverjanj |
Pri izbiri zato ni smiselno gledati samo na to, kdo ponuja bonitetno oceno, ampak predvsem na to, kaj lahko podjetje s prejetimi informacijami dejansko naredi.
Kako primerjati bonitetne servise?
Preverjanje poslovnega partnerja pred sklenitvijo pogodbe je pomemben prvi korak, vendar samo enkratni vpogled ne pokaže nujno, kaj se bo s podjetjem dogajalo čez nekaj mesecev.
Pri dolgoročnih poslovnih odnosih je pomembno tudi sprotno spremljanje podjetij in pravočasno zaznavanje sprememb, ki lahko vplivajo na poslovno tveganje.
Rešitve za monitoring podjetij lahko uporabnika opozorijo na pomembne spremembe, kot so sprememba bonitetne ocene, blokada računa ali začetek insolvenčnega postopka. Več o tem, kako deluje monitoring podjetij in Dnevni informator, je mogoče preveriti v podrobnejšem opisu funkcionalnosti.
Pri primerjavi različnih rešitev je priporočljivo preveriti najmanj šest kriterijev.
1. Ažurnost podatkov
Bonitetna informacija je uporabna samo toliko, kolikor dobro odraža trenutno stanje podjetja.
Letni finančni podatki so pomembni, vendar ne povedo nujno, kaj se s podjetjem dogaja danes. Podjetje lahko ima dobre rezultate preteklega leta, medtem pa se mu tekoča likvidnost znatno slabša.
Pri izbiri bonitetnega servisa je smiselno preveriti:
- kako pogosto se podatki osvežujejo,
- kateri podatki so aktualni,
- ali so vidne pomembne spremembe (na dnevni/tedenski ravni),
- ali sistem uporabnika na spremembe samodejno opozori (avtomatsko e-obveščanje).
2. Obseg informacij
Bonitetna ocena predstavlja samo en del celotne slike.
Pri preverjanju poslovnega partnerja so lahko pomembni tudi:
- finančni izkazi,
- prihodki in dobiček,
- zadolženost,
- likvidnost,
- plačilna sposobnost,
- blokade transakcijskih računov,
- insolvenčni postopki,
- spremembe vodstva ali lastništva,
- poslovni dogodki,
- povezane družbe,
- zgodovina poslovanja.
Dobra bonitetna rešitev mora uporabniku omogočiti, da oceno resnično razume, ne samo da mu prikaže številko ali oznako brez dodatnih pojasnil.
Pri podrobnejšem preverjanju finančnega položaja je zato smiselno razumeti, kaj je bilanca stanja in katere informacije lahko razberemo iz nje.
3. Razumljivost bonitetne ocene
Različni ponudniki uporabljajo različne metodologije, lestvice in oznake. Zato primerjava same številke med ponudniki ni vedno smiselna.
Pri oceni je pomembno razumeti:
- kaj posamezna ocena pomeni,
- kakšno tveganje predstavlja,
- kateri podatki vplivajo nanjo,
- ali je mogoče spremljati njeno spreminjanje skozi čas.
Za poslovnega uporabnika je pogosto pomembnejša interpretacija ocene kot sama ocena.
4. Možnost spremljanja podjetij
Enkratno preverjanje partnerja pred podpisom pogodbe ne zadošča več.
Če s podjetjem poslujete več mesecev ali let, se lahko njegovo stanje spremeni. Zato je monitoring pomembna razlika med klasičnim bonitetnim poročilom in sodobnejšo bonitetno rešitvijo.
Pri monitoringu je smiselno preveriti, ali omogoča opozorila ob:
- spremembi bonitetne ocene,
- blokadi računa,
- začetku insolvenčnega postopka,
- pomembnih poslovnih spremembah,
- drugih dogodkih, ki lahko vplivajo na poslovno tveganje.
Kaj je pomembnejše: cena ali funkcionalnosti?
Pri podjetjih, ki vsakodnevno preverjajo večje število kupcev, dobaviteljev ali drugih poslovnih partnerjev, postane pomembna tudi avtomatizacija. Podatki o boniteti in poslovnem tveganju so lahko prek API povezav vključeni neposredno v poslovne procese, na primer v ERP sistem. Tako preverjanje poslovnih partnerjev ni več ločen ročni korak, temveč postane del vsakodnevnega odločanja. Več o tem, kako ERP integracije ustvarjajo poslovno vrednost, si lahko preberete v podrobnejšem vodiču. V članku Kako ERP sistem sistem nadgraditi z bonitetnimi podatki pa osvojite osnove delovanja ERP in njegovih prendosti.
Najcenejša rešitev ni nujno tudi najbolj ugodna.
Če podjetje preverja enega partnerja nekajkrat letno, je lahko osnovni vpogled povsem dovolj. Drugače je pri podjetju, ki ima več sto kupcev, dobaviteljev ali podizvajalcev.
V tem primeru je pomembno vprašanje:
Koliko časa zaposleni porabijo za ročno preverjanje partnerjev in koliko bi ga lahko prihranili z avtomatizacijo?
Pri večjem številu poslovnih partnerjev lahko postanejo pomembne funkcionalnosti, kot so:
- množično preverjanje podjetij,
- monitoring,
- avtomatska obvestila,
- API povezava,
- izvoz podatkov,
- zgodovina sprememb,
- povezovanje z ERP ali drugimi poslovnimi sistemi.
Brezplačni vpogled ali profesionalna bonitetna rešitev?
Javni viri imajo pomembno vlogo pri preverjanju podjetij. Omogočajo dostop do številnih osnovnih poslovnih informacij in predstavljajo dobro izhodišče za raziskovanje podjetja.
Vendar je pri zahtevnejših poslovnih odločitvah pomembno, da so podatki zbrani, strukturirani in interpretirani na enem mestu.
Razlika je podobna kot pri finančni analizi: posamezen podatek lahko najdemo sami, vprašanje pa je, koliko časa potrebujemo, da iz množice podatkov sestavimo uporabno oceno tveganja.
Profesionalna bonitetna rešitev praviloma ni namenjena temu, da nadomesti javne registre, temveč da podjetju omogoči hitrejše in bolj sistematično odločanje.
Kateri ponudnik bonitetnih informacij je najboljši?
Enotnega odgovora ni. Najboljša rešitev je odvisna od tega, kaj podjetje potrebuje. Za občasno preverjanje enega poslovnega partnerja so lahko dovolj osnovni javni podatki. Za podjetje, ki vsak dan sprejema odločitve o kupcih, dobaviteljih ali drugih poslovnih partnerjih, pa so pomembnejši ažurnost, monitoring, širina podatkov in možnost integracije.
Pri izbiri zato namesto vprašanja »Kateri bonitetni servis je najboljši?« postavite bolj konkretno vprašanje:
»Katera rešitev mi omogoča, da poslovno tveganje preverim najhitreje, najbolj celovito in dovolj pogosto za svoje potrebe?«
Kontrolni seznam pri izbiri bonitetnega servisa
Pred naročilom je smiselno preveriti:
- Ali rešitev ponuja bonitetno oceno podjetja?
- Ali jasno pojasnjuje metodologijo oziroma pomen ocene?
- Kako pogosto se podatki posodabljajo?
- Ali vključuje aktualne podatke o blokadah?
- Ali omogoča preverjanje insolvenčnih postopkov?
- Ali lahko spremljam podjetja tudi po prvem preverjanju?
- Ali dobim opozorilo ob pomembni spremembi?
- Ali lahko preverjam več podjetij hkrati?
- Ali omogoča API oziroma povezavo z internimi sistemi?
- Ali so informacije predstavljene tako, da jih lahko hitro razumem?
- Ali cena ustreza številu podjetij, ki jih dejansko preverjam?
Zakaj je bonitetno preverjanje postalo del sodobnega upravljanja tveganj?
Poslovno tveganje se ne začne takrat, ko partner preneha plačevati. Takrat je pogosto že prepozno.
Znaki finančnih težav se lahko pojavijo prej, tj. v finančnih kazalnikih, spremembi bonitetne ocene, blokadi računa ali drugih poslovnih dogodkih.
Zato je cilj sodobnega bonitetnega preverjanja predvsem zgodnje prepoznavanje tveganja.
Podjetje, ki svoje poslovne partnerje preverja sistematično in jih tudi spremlja, lahko pomembne spremembe zazna prej ter temu prilagodi svoje poslovne odločitve.
Zaključek
Bonitetni servis danes ni več samo baza podatkov, iz katere pridobimo eno bonitetno oceno. Pri izbiri rešitve je treba gledati širše: na kakovost in ažurnost podatkov, način interpretacije, monitoring, uporabniško izkušnjo ter možnosti avtomatizacije.
Pri podjetjih, ki morajo redno preverjati večje število poslovnih partnerjev, so zato pomembni predvsem kakovost podatkov, ažurnost in možnost sistematičnega spremljanja. EBONITETE.SI združuje bonitetne informacije in druga poslovna podatkovna orodja na enem mestu.
Za podjetje je zato najboljša tista rešitev, ki mu omogoča, da pred poslovno odločitvijo hitro razume tveganje, med sodelovanjem pa pravočasno zazna pomembne spremembe.
Pri tem je bonitetna ocena pomembno izhodišče, vendar šele kombinacija ocene, finančnih podatkov, aktualnih poslovnih dogodkov in spremljanja partnerja omogoča celovitejši vpogled v njegovo poslovno zanesljivost.